A ste kdaj pozorni na svoje telo medtem ko hodite?

Ne mislim, ko ste v gorah, hribih z družino… ampak ko in če hodite po ravnem, sami, npr v mestu ali po ravni široki stezi v gozdu.

Jaz rada hodim peš. Peš grem do mesta, na strelišče, na Neubergerjevo vodit Groove… raje kot s kolesom, avtom, če ni predaleč, grem peš. Pomaga mojemu hrbtu.

Zadnje čase sem opazila (verjetno zaradi mraza in konstantnih bolečin, še toliko bolj, ko se mi mudi), da zategnem spodnji del hrbta tako, da povečam lordozo (da še bolj potisnem križnico in trtico na ven). Posledično postane hoja bolj neprijetna in boleča in če pozornost usmerim na ta del telesa, popravim držo, mogoče korak za nekaj trenutkov upočasnim ali tudi ne, napetost popusti, korak postane lažji, bolj sproščen in zategnjenost v spodnjem delu telesa manjša. Posledično je manjša tudi bolečina oz postane skoraj ali celo popolnoma neopazna. Seveda nato preverim še kako je z ramenskim obročem, vratom… in zavestno sprostim napetosti oz zategovanje, ki se je pojavilo v različnih delih telesa.

Tako da ja… ali ste kdaj pozorni na svoje telo medtem ko hodite? Ali zategujete ramenski obroč in čeljust, ko vas zebe? Ali hodite enako ne glede na to, da mogoče v nekem momentu postane hoja neprijetna, ali preverite svoj korak in poskušate z mikro spremembami postavitve telesa, dolžine koraka, poravnavo hrbtenice, odkriti hojo ki je prijetnejša? Ali čutite težo celega telesa in gravitacijo ki vas vleče proti tlom ali pa imate občutek, da so noge vzmetene in da se od podlage odrivate brez truda?

Izzivam vas, da naslednjič ko greste peš na tržnico, preverite kako hodite, kako se giblje:

medenica (ali gredo kolki levo – desno, naprej nazaj ali delajo mini osmičke),

ramenski obroč (ali je v ritmu z medenico ali se giblje po svoje oziroma ali se sploh giblje),

stopala, (ali so težka in nabijajo v podlago, ali se bolj odrivajo od podlage),

kje “stoji” glava.

Pa zeeeeeeloooooooo bom vesela, če mi poveš svojo izkušnjo.

fotkaUrša Culiberg