6. 12. 2022
V CAFu sem razlagala o dobrobiti Nie in spremembe, ki je s seboj prinesla v 80ih.
Danes sicer že vrabci čivkajo o tem a v 80ih je bila to neka čisto abstraktna premisa… pojmovanje, da se skozi užitek in zabavno ter prijetno gibanje, ki ne bazira na “no pain, no gain” mentaliteti, lahko pride do večje fizične pripravljenosti. Do več agilnosti, stabilnosti, moči in gibljivosti.
In tako Nia, kot Groove, obe gibalni modaliteti, ki ju vodim, v svoji osnovi težita k temu, da nas naučita poslušati lastno telo, prilagoditi gibanje le temu in na tak način ohranjati dolgoživost, energijo, zadovoljstvo in veselje do gibanja do konca življenja. Spodbujata nas na nežen in prijeten način, da ostajamo v meji prijetnega gibanja a vseeno vsake toliko potestiramo svoje zmožnosti. Zato se nam pri gibanju in fizični vadbi ne proizvajajo stresni hormoni zaradi izčrpavanja telesa in stresa, pač pa se, kot je značilno za plesno vadbo (in ples) proizvajaja mešanica srečnih hormonov dopamina, oksitocina, seratonina in endorfina, ki pozitivno vpliva na telesno in duševno zdravje. Ko telo premikamo v ritmu glasbe, smo polni energije, počutimo se osvobojeni in smo manj pod stresom. In medtem, ko se nam zdi, da se zabavamo in igramo in guncamo afne, naše telo pridobiva na moči, agilnosti, stabilnosti in fleksibilnosti.
Tak način vadbe je še posebej pomemben za ženske v perimenopauzi in menopauzi. Za ženske kot sem jaz. Vse več člankov govori o tem, kako prevelik fizični napor negativno vpliva na ravnovesje naših hormonov, na neše telo, potrebo po hrani, oblikovanje telesa (kam in koliko se nalaga maščoba)… kako je v večini primerov za “povprečno” žensko v obdobju teh hormonskih sprememb bolj pomembno, da v gibanju in vadbi uživa. Na tako vadbo greš potem lahko tudi, ko se slabše počutiš, ko te zalivajo hormoni pa a je to zaradi menstruacije, perimenopavze ali menopavze.
Seveda je odlična tudi za upokojenke in upokojence, če ne verjamete meni, vprašajte moje CAF-ovke, ki so mi danes pomagale predstaviti Nio delegaciji, ki je prispela v Slovenijo na srečanje Umetnost in demenca. Navdušile smo jih s sedečo in stoječo Nia koreografijo. Hvala vsem sodelujočim in Moniki, da mi je dala to priložnost.
fotki Urša Culiberg
0 Comments